Zakonodaja o ekološkem kmetijstvu je v Evropi urejena z Uredbo (ES) št. 834/2007 . To je koristno ne le za proizvajalce, ampak tudi za potrošnike, ki lahko tako berejo skladne in normirane oznake, ki bodo enake v vseh evropskih državah. Najdemo bolje.

Zgodovina zakonodaje o ekološkem kmetijstvu

Ekološko kmetovanje je prvič v Evropi urejeno z uredbo EU št. 2092 iz leta 1991 .

Ta uredba EGS je nakazala metodo za ekološko pridelavo le za kmetijske proizvode, razen živinorejskega sektorja in proizvodnjo vina in olja, vključenih v poznejše predpise. Namesto tega so že bili navedeni postopek in pravila za označevanje in preverjanje ekoloških proizvodov.

Leta 1992 je nova uredba, n. Leta 2078 so metode ekološke kmetijske proizvodnje opredeljene z zahtevami za pravilno upravljanje okolja in naravnih prostorov, kar omogoča tudi pridobitev prispevkov za tiste, ki so začeli s to kmetijsko metodo.

V Italiji se evropska uredba izvaja z ministrskim odlokom 220/95, ki obravnava njegovo izvajanje.

Za uredbo o živinoreji iz ekološkega kmetovanja je bilo treba počakati na Uredbo ES št. 1804/99. V tej zakonodaji je velik pomen namenjen popolni sledljivosti hrane in preglednosti proizvodnje in trženja.

Trenutno je evropska uredba o ekološkem kmetijstvu urejena z Uredbo (ES) št. 834/2007, ki je razveljavila prejšnje predpise iz leta 1991 in 1999. V uredbi iz leta 2007 je bila ribogojstvo dodano kot proizvodnja živalske hrane. biološkega izvora.

Več o produkcijah in prednostih ekološkega kmetovanja lahko izveste

Pomen regulacije v ekološkem sektorju

Uredba za ekološki sektor je bistvena, ker:

• služi poenotenju predpisov o ekološkem sektorju na evropski ravni, kar zagotavlja pošteno konkurenco med proizvajalci v različnih državah
• koristno je za potrošnika, ki lahko prebere skladne in normirane oznake, ki bodo enake v vseh evropskih državah
• vzpostavlja nadzorni sistem od proizvodnje do trženja za vsa živila, certificirana "iz ekološkega kmetovanja" \ t
• omogoča pregledne postopke pridelave in predelave ekološke hrane

Zakonodaja in ekološki proizvod

Predpisi določajo pravila, ki jih je treba upoštevati, da bi pridobili certifikat njihovega proizvoda kot „iz ekološkega kmetovanja“.

Za vsako fazo proizvoda od proizvodnje do priprave, od prevoza do trženja, iz skladišča, od uvoza do skladiščenja so določeni standardi, ki jih je treba upoštevati, sicer bo certifikacija izključena.

V ekoloških proizvodih je izključena uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO), izsleden je vsak korak in le nekateri naravni proizvodi (ne kemične sinteze) so dovoljeni tako med gojenjem ali gojenjem kot med fazami transformacije, predelave in trženja ( dodatki, pomožne snovi itd.). Te dovoljene snovi so navedene v prilogi same uredbe in so zato dovoljene za različne namene: gnojiti zemljo, braniti pridelke, preoblikovati in izboljšati recept za proizvod, ki je certificiran kot ekološki.

V zvezi z ekološkimi kmetijami veljajo pravila, ki jih je treba spoštovati v življenju živali, ob upoštevanju in izpolnjevanju fizioloških in etoloških (vedenjskih) potreb samih živali. Spoštovanje teh potreb je povezano z zemljo, z ustrezno prehrano in površinami ter z minimalnimi prostori za zavetje in hleve. Čebelarstvo je urejeno tudi za proizvodnjo čebeljih pridelkov iz ekološkega kmetijstva.

Poleg pravil v zvezi z ekološko pridelavo so določena tudi pravila za pravilno označevanje ekoloških proizvodov in tudi pravila za promocijo in oglaševanje ekoloških proizvodov, da se potrošnik ne bi zavedel. Nazadnje, ureja uvoz in izvoz takšnih živil, ki izvirajo iz ekološkega kmetovanja, v tretje države ali iz njih.

Razvoj in rast trga za te proizvode biološkega izvora vodi k nadaljnjemu izboljšanju zakonodaje, da bi po eni strani poskušali poenostaviti birokracijo in pridobiti certifikat, po drugi strani pa zagotoviti vedno boljše proizvodne standarde, postopke. nadzor in certificiranje še bolj varni in učinkoviti ter nenazadnje tudi povečanje zaščite potrošnika.

Evropski logotip za prepoznavanje ekološkega živilskega proizvoda

Od leta 2010 se uporablja blagovna znamka Evropske unije, ki na etiketi navaja, da ta izdelek vsebuje vsaj 95% organskih sestavin.

Logotip je bil ustvarjen s tekmovanjem, stiliziran list na zelenem ozadju pa je bil izbran za zmagovalno ikono, katere oblika je sestavljena iz 12 belih zvezd.

Poleg tega logotipa morajo ekološki proizvodi prikazovati države izvora surovin: Italija, EU, ne-EU ali EU / ne-EU.

Pridobitev znaka za ekološki proizvod mora izdati nadzorni organ .

Ministrstvo za kmetijstvo je pooblastilo tega certifikacijskega organa, da podeli to oznako na etiketi šele po preverjanju in preverjanju izpolnjevanja norm Uredbe (ES) št. proizvodno podjetje.

Nalepka bo zato vsebovala evropski logotip za ekološko certificiranje, kodno številko nadzornega organa ali telesa in poreklo surovin.